Analiza dodatnega dela zdravnikov: pomanjkljiv nadzor in slabša kakovost storitev

Z analizo, ki so jo uvedli v letu 2024, je KPK raziskal obseg dodatnega dela, pravno ureditev tega področja, nadzorne mehanizme in finančne posledice dodatnega dela.

V analizi so upoštevani podatki o dodatnem delu zdravstvenega osebja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in UKC Maribor med letoma 2020 in 2023. Komisija posameznih konkretnih primerov dodatnega dela ni preverjala in se do njih ni opredeljevala, so pojasnili v sporočilu za javnost.

Komisija se je po besedah vodje službe za operativo na KPK Katje Mihelič Sušnik za analizo odločila na lastno pobudo, saj so v medijih že dlje časa zaznavali težave s sprejemljivostjo dodatnega dela zdravnikov.

KPK ugotovila več tveganj ...

Komisija je v analizi izpostavila več tveganj, med njimi pomanjkljiv, neučinkovit in neustrezen nadzor nad opravljanjem dodatnega dela, vključno s pristranskostjo tistega, ki ga nadzira. Trenutno lahko namreč zdravniki nadzorujejo delo svojih kolegov, navaja KPK.

Ob tem so izpostavili tveganje za slabšo kakovost zdravstvenih storitev zaradi dodatnih obremenitev zdravstvenega osebja, večanje stroškov in vprašanje racionalnosti porabe ter tveganje, da ima zasebni interes prednost pred javnim.

V UKC Ljubljana so denimo med letoma 2020 in 2023 skupno 996 zaposlenim izdali soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, skupno so izdali 4.866 soglasij. Največje število soglasij, izdanih istemu posamezniku, pa je 40.

V istem časovnem obdobju je imelo 1.585 redno zaposlenih v UKC Ljubljana sklenjeno vsaj eno podjemno pogodbo. Skupno število sklenjenih podjemnih pogodb je bilo 5.462, posameznik z največ podjemnimi pogodbami pa jih je imel sklenjenih 20, izhaja iz analize.

V mariborskem kliničnem centru pa so med letoma 2020 in 2023 soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu izdali skupno 339 zaposlenim, skupno so izdali 2.359 soglasij. Največje število soglasij, izdanih istemu posamezniku pa je 49. Ob tem je v istem obdobju 994 zaposlenih v UKC Maribor imelo sklenjeno vsaj eno podjemno pogodbo. Skupno število sklenjenih podjemnih pogodb je bilo 2.288. Posameznik z največ pogodbami je imel skupno sklenjenih 14 pogodb.

Za UKC Maribor so ugotovili odsotnost postopkovnika, kar predstavlja tveganje za pomanjkljivo transparentnost in sledljivost podatkov. Gre za področja, kjer je komisija po pregledu nove novele zakona o zdravstveni dejavnosti ugotovila, da kljub vsemu niso urejena, je pojasnila Mihelič Sušnik.

Na podlagi zaznanih tveganj je KPK pripravil priporočila za njihovo preprečevanje. Kot je pojasnila Mihelič Sušnik, so priporočila precej splošne narave in zdravstvenim zavodom dajejo možnost, da področje uredijo sami.

Med drugim zdravstvenim zavodom priporoča, da uvedejo periodične nadzore zunanjih neodvisnih izvajalcev in dodaten nadzor zaposlenih z nižjo storilnostjo in dodatno pregledajo svoje načrte integritete ter dodatno opredelijo tveganja in ukrepe za njihovo obvladovanje.

Zavodi naj zagotovijo, da opravljanje dodatne dejavnosti ali opravljanje samoplačniških storitev zdravstvenega osebja ne vpliva na izvajanje njihove javne službe, razen izjemoma, ko je sklepanje takšnih pogodb nujno potrebno in ne obstaja druga ustrezna rešitev. Priporočila so poslali ministrstvu za zdravje, je dodala Mihelič Sušnik.

in izdala priporočila

Med priporočili je KPK še dodatno predlagal, da urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu vsem javnim zdravstvenim zavodom naroči, da pripravijo in sprejmejo postopkovnik za izdajo soglasij za opravljanje dodatnega dela zdravstvenega osebja, s čimer se bo zmanjšalo dodatno tveganje pomanjkljive transparentnosti in sledljivosti teh postopkov.

Poleg tega naj ministrstvo za zdravje uvede centraliziran sistem za spremljanje obremenitev in dela zdravstvenega osebja vključno s centralizirano evidenco dovoljenj za dopolnilno delo, izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb, ki bo omogočal pregled nad razporeditvijo dela med javnim in zasebnim sektorjem ter pripomogel k boljšemu vodenju zdravstvene politike